Kaj bi bilo na kocki, če bi obstajala realna možnost izstopa Slovenije iz Nata

Referendum je v vsaki demokratični družbi legitimno in pomembno sredstvo demokratičnega odločanja, a že to, da je v eni od držav članic na mizi možnost referenduma o članstvu v Natu in posledično tudi možnost morebitnega izstopa, je slab signal, po enem najbolj burnih tednov v slovenski politiki za N1 pravi obramboslovka z ljubljanske fakultete za družbene vede Jelena Juvan.

Sicer sta tako "udar" z izglasovanim referendumom o dvigu obrambnih izdatkov kot premierjev "protiudar" z napovedjo referenduma o članstvu Slovenije v Natu predvsem posledica notranjepolitičnega šaha, a to ne pomeni, da izven slovenskih meja tega nihče ne opazi in ne spremlja.

Po petkovem vrhu predsednikov parlamentarnih strank, na katerem je manjkala le delegacija SDS, je zdaj v parlamentarnem postopku predlog Svobode za razveljavitev referenduma o obrambnih izdatkih.

Če ne bo še enega "udara" iz parlamenta in bo referendum o obrambnih izdatkih preklican, bo v koš romala tudi premierjeva napoved referenduma o članstvu Slovenije v Natu. V nasprotnem primeru se lahko stvari politično spet zapletejo.

"Ne EU ne Nato nas zaradi referenduma, ki je legitimno demokratično sredstvo, uradno ne bosta kritizirala. A zagotovo se sprašujejo, kaj se pri nas dogaja in zakaj bi ena država v tako napetem varnostnem okolju sploh razmišljala ali pa dopuščala morebiten izstop iz zavezništva," poudarja Jelena Juvan.

"S tem sporočamo, da zavezništvu ne zaupamo več, da dvomimo vanj, in istočasno sporočamo drugim članicam, da tudi nam ne morejo več zaupati. S tem rušimo lastno kredibilnost," dodaja.

"Ko enkrat ni več zaupanja, tudi zavezništva ni več"

Kot pravi, je zaupanje temelj severnoatlantskega zavezništva – prav na zaupanju sloni zaveza, da je napad na eno članico napad na vse, o čemer govori 5. člen Washingtonske pogodbe. Če se načne to zaupanje, se načne tudi samo bistvo zavezništva, je dejala Juvan in dodala: "Ko enkrat tega zaupanja ni več, je tudi zavezništva konec."

Izstop Slovenije iz Nata v tem trenutku sicer ne bi bil niti mogoč. Če bi imeli referendum o članstvu v Natu in če bi večina glasovala za izstop, bi moral to državni zbor potrditi z dvotretjinsko večino. Toda te v parlamentu ni, saj so vse stranke z izjemo Levice zagovornice članstva v Natu.

Če pa bi se kdaj zgodilo, da bi Slovenija izstopila, pa bi bile posledice za obrambni in nacionalno-varnostni sistem velike, poudarja Jelena Juvan.

Za kaj vse bi morali poskrbeti sami, če bi kdaj iz Nata šli?

Vse naloge, ki jih trenutno Sloveniji zagotavlja članstvo v Natu, bi morali prevzeti nase.

"Najbolj očiten primer je recimo varovanje zračnega prostora, kjer v okviru Nato Air Policinga slovenski zračni prostor trenutno varujeta Hrvaška in Madžarska. Morali bi vzpostaviti lasten sistem zračne obrambe – srednjega in dolgega dosega – kupiti lovska ali prestrezniška letala," pravi obramboslovka.

Ker Nato Sloveniji zagotavlja tudi dostop do satelitskih, elektronskih in obveščevalnih podatkov, bi morali potem tudi za te stvari poskrbeti sami.

Juvan je ocenila, da bi morali začeti razvijati lastno satelitsko obveščevalno dejavnost, ali pa bi za to morali skleniti dogovor z nekom drugim oziroma se zanašati na komercialne zakupe pri ponudnikih storitev.

Dodala je, da bi slovenski izstop iz zavezništva zahteval okrepitev strateškega zračnega transporta in popolniti enote Slovenske vojske, kar bi skoraj zagotovo pomenilo vpeljavo obvezne rezerve. Slovenija bi morala ob tem razviti oziroma vzpostaviti tudi lastne tankovske in artilerijske enote.

"Če Slovenija ne bi bila članica zveze Nato, bi morala bistveno okrepiti skoraj vsa področja svojih obrambnih zmogljivosti. Trenutni obrambni sistem je močno povezan in prepleten z zavezništvom, ki Sloveniji omogoča dostop do ključnih vojaških zmogljivosti in podpornih mehanizmov. Brez tega bi bilo nujno nadomestiti manjkajoče zmogljivosti s precejšnjimi vlaganji v ljudi, opremo, infrastrukturo in tehnologijo," še pravi obramboslovka Jelena Juvan.

Kaj pa ekonomske posledice?

Niklas Steinert, glavni analitik za bonitetno oceno Republike Slovenije pri bonitetni agenciji Standard & Poor's (S&P) ter pomočnik direktorja S&P za regijo Evrope, Bližnjega Vzhoda in Afrike (EMEA), je pojasnil, da pri presoji bonitetne ocene Slovenije same razprave o referendumih trenutno ne upoštevajo.  

Ta agencija je pred mesecem dni bonitetno oceno Slovenije zvišala z AA- na AA, v obrazložitvi pa po navedbah na strani finančnega ministrstva zapisala, da ima Slovenija obvladljivo raven neto javnega dolga, fleksibilnost pri financiranju državnega proračuna pa ji omogočajo višje likvidnostne rezerve ter dostop do širokega spektra različnih mednarodnih finančnih trgov.

Aktualno referendumsko politično dogajanje se za zdaj tudi ni odrazilo na zahtevanih donosih za 10-letne obveznice.

Na vprašanje, kaj bi se zgodilo, če bi Slovenija izstopila iz Nata, pa je Steinert dejal, da bi bile bolj izrazite politične posledice, tudi te pa same po sebi ne bi imele velikega vpliva na bonitetno oceno.

Kot pravi, se tudi bonitetni oceni Švedske in Finske po vstopu v Nato nista spremenili, obenem pa tudi nečlanstvo Švice in Irske ne vpliva bistveno na bonitetni oceni teh dveh držav.

Politična nestabilnost vodi v ekonomsko nestabilnost

Predsednik Fiskalnega sveta Davorin Kračun pa meni, da bi trenutno še nerazrešeno vprašanje referendumov lahko vodilo v povečano politično nestabilnost, ta pa bi imela tudi ekonomske posledice.

Še zlasti pa v primeru, če bi se Slovenija kdaj odločila izstopiti iz Nata. Pri tem je Kračun spomnil na referendum o izstopu Velike Britanje iz EU leta 2016, na katerem so Britanci presenetljivo podprli brexit.

"Špekulirati o morebitnih odločitvah bonitetnih agencij je nehvaležno, vsekakor pa lahko ocenimo, da se ob večji politični nestabilnosti povečajo tveganja za znižanje bonitetne ocene, posebno na daljši rok. To pa seveda vpliva na zahtevane donose in tudi na investicijske odločitve domačih in tujih podjetij," je pojasnil Kračun.

Za obrambo bi morali dati še več

Ocenil je, da bi skrajni scenarij - torej izstop Nata - "izjemno povečal" geopolitična tveganja. "Država bi postala lahka tarča za morebitne regionalne 'poprave zgodovinskih krivic' ali za osvajalske načrte. V teh razmerah je obramba brez zavezništev bistveno zahtevnejša in je tudi vprašljive učinkovitosti," meni Kračun.

Posledično bi poleg bistveno višjih stroškov za obrambo gospodarski partnerji državo ocenjevali kot bolj tvegano, kar poslabša mednarodni položaj podjetij, državi pa zviša stroške financiranja, dodaja.

"Slovenija ni otok niti nima zgodovinsko priznane nevtralnosti kot na primer Švica. Verjetno bi bil v primeru izstopa potreben bistveno večji obseg izdatkov za zagotavljanje varnosti kot trenutno namenjamo obrambi," pravi Kračun.

Razprava, ali bi bil za lastno zagotavljanje celotnega spektra obrambnih zmogljivosti potreben večji obseg izdatkov kot po novem od nas zahteva Nato, po Kračunovi oceni ignorira dejstvo, da je varnostno tveganje Slovenije verjetno manjše, če smo v zavezništvu kot izven njega.

Pri tem Kračun spomni tudi na peti člen Severnoatlantske pogodbe, ki določa obveznost vzajemne pomoči znotraj zavezništva - če je ena članica tarča oboroženega napada, so preostale članice dolžne ukrepati in ji pomagati, vključno z uporabo vojaške sile, če je to potrebno.